Obeležitev svetovnih dnevov v mesecu oktobru 2024 v SB NM
V mesecu oktobru so dijaki programa zdravstvena nega zopet polepšali hodnike novomeške bolnišnice s stojnicami ob obeležitvi petih svetovnih in mednarodnih dnevov, povezanih z zdravjem:
- svetovni dan stomistov: osvešča o izzivih in potrebah ljudi s stomo ter spodbuja boljše razumevanje in podporo za njihovo kakovostno življenje;
- svetovni dan paliativne oskrbe: poudarja pomen celostne oskrbe za bolnike z resnimi boleznimi ter nudi podporo bolnikom in njihovim družinam v najtežjih trenutkih slovesa;
- teden dojenja: poudarja pomen dojenja za zdravje mater in otrok ter krepi podporo doječim materam po vsem svetu;
- svetovni dan boja proti bolečini: opozarja na pomembnost obvladovanja bolečine in dostop do ustreznega zdravljenja, ki ljudem omogoča boljše življenje brez trpljenja;
- mednarodni dan bele palice: opozarja na pravice in potrebe slepih ter slabovidnih oseb in na pomembnost bele palice kot simbola njihove neodvisnosti in mobilnosti.
Dijakinje Eriona Zogaj, Tjaša Vočanec in Zala Simonišek, vse Z3a, so predstavljale poklic tehnika/tehnice zdravstvene nege ter delile različen propagandni material za promocijo zdravja in zdravega načina življenja.
Mentorici dijakom, ki so izdelali plakate, sta bili Gloria Šepec in Natalia Zver Zupančič.
24. april – slovenski dan brez zavržene hrane
Šolsko leto 2024/2025
24. april 2025 – 5. slovenski dan brez zavržene hrane
V dvanajstih dneh zavrgli več kot dve toni hrane
Med 2. in 17. aprilom smo na Šolskem centru zabeležili zaskrbljujoče številke glede zavržene hrane.
V obdobju dvanajstih dni smo namreč skupaj zavrgli kar 2316,75 kg hrane, ki je nastala bodisi pri pripravi malice bodisi kot ostanek po obroku.
To pomeni, da smo v povprečju vsak dan zavrgli kar 193 kg hrane. Ti podatki opozarjajo na resen problem prekomernega zavržka hrane, ki ima tako okoljske kot tudi ekonomske posledice.
Zavržena hrana ni le izguba virov, temveč tudi priložnost za razmislek o tem, kako lahko kot posamezniki in skupnost prispevamo k bolj odgovornemu ravnanju s hrano.
Prihodnji koraki bodo zato usmerjeni v iskanje rešitev, kako zmanjšati količino odpadkov ter spodbujati bolj trajnostne prehranjevalne navade.
Šolsko leto 2023/2024
Slovenski dan brez zavržene hrane
24. aprila Slovenija obeležuje dan brez zavržene hrane, to je priložnost, da se osredotočamo na pomembnost zmanjšanja količine hrane, ki konča na smetišču. Ta dan nas spodbuja k premisleku o naših navadah glede hrane in k ukrepanju za bolj trajnostno prihodnost.
Zavržena hrana predstavlja velik izziv za Slovenijo in tudi za celoten svet. Kljub temu da živimo v državi s pretežno visoko stopnjo blaginje, se tudi pri nas vsakodnevno soočamo z zavrženo hrano. Pomembno je razumeti, da vsak košček hrane, ki ga zavržemo, predstavlja tudi izgubo virov, kot so voda, energija in delovna sila, ki so bili porabljeni za proizvodnjo te hrane.
Na srečo obstaja veliko načinov, kako lahko vsak posameznik prispeva k zmanjšanju zavržene hrane. Načrtovanje nakupov, pravilno shranjevanje hrane in ponovna uporaba živil za pripravo novih jedi so le nekateri koraki, ki jih lahko sprejmemo.
Slovenski dan brez zavržene hrane nas spominja, da smo odgovorni za svoje ravnanje s hrano in da lahko s svojimi vsakodnevnimi odločitvami prispevamo k bolj trajnostni prihodnosti. Zato si vzemimo trenutek, da razmislimo o tem, kako lahko vsak od nas prispeva k zmanjšanju zavržene hrane in ustvarjanju boljše prihodnosti za vse.
Vabim vas, da si ogledate prispevke dijakov, ki so pripravili nekaj receptov, v katerih so ponovno uporabili že pripravljena živila.
Šolsko leto 2022/2023
24. april – 1. slovenski dan brez zavržene hrane
Na Šolskem centru Novo mesto dijakinje in dijake ozaveščamo in spodbujamo k zmanjšanju odpadkov hrane, ki nastanejo pri malici.
Ko hrano izgubimo ali zavržemo, gredo v nič tudi vsi viri, ki smo jih uporabili za njeno proizvodnjo: voda, zemljišče, energija, delovna sila in kapital.
Širšo javnost ozaveščamo in s tem spodbujamo k zmanjšanju odpadkov hrane tudi v domačem okolju.
(Vir: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/Sporocilo-za-javnost/2020/09_September/28_Care4Climate/C4C_Odpadna-hrana_v6_A4_daljsa-verzija-1.pdf, 19. 4. 2023.)
22. marec – Svetovni dan voda 2024; Slogan: Voda za mir
Voda, dragoceni vir,
naš življenjski »eliksir«.
Naj voda nas uči,
da smo povezani.
Voda za mir, voda za življenje,
v njej najdemo moč in veselje,
ker voda vedno najde pot,
preko vseh ovir, vsepovsod.
(Andreja Kmet)
Nekaj ključnih dejstev o vodi in odgovore na naslednja vprašanja najdete na povezavi: https://sdzv-drustvo.si/novice/svetovni-dan-voda-2024-voda-za-mir-gradivo-zn/
- Kaj nam slogan »Voda za mir« sporoča?
- Kako je lahko voda povezana s konflikti in nestabilnimi razmerami?
- Na kakšne načine je lahko voda sredstvo miru?
- Kakšne so koristi povezovanja pri vprašanju voda?
- Kako lahko z našim sodelovanjem voda postane sredstvo miru?
16. oktober – svetovni dan hrane
Šolsko leto 2024/2025
Svetovni dan hrane 2024: Hrana za prihodnost
Svetovni dan hrane, ki ga že 44 let obeležujemo 16. oktobra, nas letos spodbuja k premisleku o prehranskih izbirah, ki vplivajo na naše zdravje in okolje. Letošnja tema poudarja pomen uživanja raznolike, hranljive, lokalno pridelane, cenovno dostopne in varne hrane. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da moramo s svojo prehrano skrbeti ne le za lastno zdravje, temveč tudi za trajnost prehranskih sistemov.
Šolsko leto 2023/2024
Letos obeležujemo že 43. svetovni dan hrane, tokrat pod sloganom Voda je življenje, voda je hrana. Nihče ne sme biti pozabljen. Voda je za človeka izrednega pomena, in sicer ne samo z vidika zdravja, temveč tudi ekologije, gospodarstva in turizma.
Najpomembnejše dejstvo je, da kar dve tretjini mase telesa odraslega človeka predstavlja voda, pri majhnih otrocih pa celo do tri četrtine. Voda ima v telesu pomembno vlogo (uravnavanje telesne temperature, s krvjo oskrbuje celice s hranili in kisikom, odplavlja odpadne snovi, je del prebavnih, sklepnih in drugih telesnih tekočin, varuje organe in vezivna tkiva). Ker telo ves čas izgublja vodo (s kožo z znojenjem, z ledvicami z urinom, s pljuči z izdihanim zrakom in s črevesjem z iztrebki), je nujno, da jo tudi ves čas nadomeščamo. V enem dnevu naj bi povprečno aktiven odrasel človek popil od 1 do 1,5 litra vode.
Za nadomeščanje izgubljene tekočine je najprimernejša in najlažje dostopna voda iz pipe. V razvitejših predelih sveta pogosto dojemamo razpoložljivost in dostopnost vode kot nekaj samoumevnega. Pospešena rast prebivalstva, urbanizacija, hiter ekonomski razvoj in podnebne spremembe močno vplivajo na razpoložljivost in neoporečnost vodnih virov. V zadnjem stoletju se je v svetu razpoložljiva količina pitne vode na osebo zmanjšala za 20 %. Danes živi v območjih s pomanjkanjem pitne vode 4 milijarde ljudi. Slovenija velja za deželo, bogato z vodnimi viri, ki pa postajajo eden najbolj ranljivih sistemov naravne danosti.
Pri oskrbi s kakovostno pitno vodo moramo razmišljati preudarno in trajnostno ter jo maksimalno zaščititi tudi za prihodnje rodove.
Svetovni dan biodiveritete
V maju obeležujemo svetovni dan biodiveritete. V ta namen smo pri pouku biologije namenili spoznavanju razsežnosti tega pojma. Spoznali smo, da je biodiverziteta pestrost življenja na Zemlji v vseh najrazličnejših oblikah, od bakterij, gliv do rastlin in živali. Tudi ljudje smo del biodiverzitete. Naučili smo se, da biodiverziteta ni le raznolikost živih vrst, ampak je tudi raznolikost znotraj posameznih vrst-njihova genska pestrost in tudi pestrost ekosistemov, kjer te vrste prebivajo. Spregovorili smo o velikem pomenu, ki jo ima biodiverziteta za življenje. Je vir hrane, zdravilnih učinkovin, snovi in obnovljivih virov energije. Rastline zagotavljajo čist zrak, gozdovi in mokrišča čistijo in zadržujejo vodo in tako preprečujejo poplave in suše. Biodiverziteta je tudi vir za raziskovalno in umetniško ustvarjanje.
Z dijaki smo spregovorili tudi o tem, kako so številne vrste ogrožene in na robu izumrtja zaradi vse večjega pritiska na okolje. Za varovanje biodiverzitete se moramo zavzemati vsi. Naučiti se moramo spoštovati naravo in uporabljati njene vire na način, ki ne bo puščal trajnih posledic. Le tako bo omogočeno dostojno življenje tudi prihodnjim generacijam.
20. maj za svetovni dan čebel
Leta 2017 je Organizacija združenih narodov (OZN) na pobudo Slovenije razglasila 20. maj za svetovni dan čebel (rojstni dan Antona Janše, pionirja sodobnega čebelarstva in enega največjih strokovnjakov za čebele).
Čebele in ostali opraševalci imajo v naravi pomembno vlogo za obstoj človeštva. Od opraševanja je namreč odvisna vsaka tretja žlica hrane. Človekovi posegi v okolje, predvsem intenzivno kmetijstvo, široka uporaba pesticidov in onesnaževanje z odpadki pa ogrožajo njihov obstoj. Njihovo preživetje in razvoj vse bolj ogrožajo tudi podnebne spremembe in rast svetovnega prebivalstva (krčenje bivalnega okolja čebel).
Kranjska sivka je avtohtona čebelja pasma, ki izstopa po svojem videzu. Zgodovinsko izhaja z Gorenjske in je zato pravi slovenski ponos.
Med je naravna sladka snov, ki ga izdelajo čebele tako, da v cvetovih nabirajo nektar ali pa zbirajo izločke živih delov rastlin ali izločke živali na živih delih rastlin. Zbran material nato pomešajo z lastnimi snovmi, ga shranijo, posušijo in pustijo zoreti v satju. Človek je tisočletja dolgo med uporabljal kot edino sladilo.
(Vir: https://prehrana.si/clanek/623-svetovni-dan-cebel-2022, 3. 5. 2023)
Svetovni dan Zemlje
Vsako leto se 22. aprila po svetu z raznovrstnimi aktivnostmi obeležuje svetovni dan Zemlje. Cilj je vzpodbuditi k aktivnemu in odgovornemu ravnanju v smeri trajnostnega razvoja na lokalni, nacionalni in globalni ravni. Pot do bolj trajnostne in podnebno nevtralne družbe vodi tudi preko sprememb v načinu prehranjevanja. Umanotera – Slovenska fundacija za trajnostni razvoj – v vodniku Podnebni meni (spletna povezava: https://www.umanotera.org/publikacija/podnebni-meni/) navaja, da obstoječi svetovni sistem oskrbe s hrano povzroči skoraj tretjino vseh antropogenih izpustov toplogrednih plinov in je eden izmed glavnih vzrokov za podnebno krizo.
Ob svetovnem dnevu Zemlje smo pripravili razstavo Podnebju prijaznejša hrana, ki si jo lahko ogledate v vitrini pred učilnico 133. Omenjeni temi se bomo posvetili tudi pri pouku biologije.
