Razlogi za vpis
Si ugotovil/a, da bi svoje znanje nadgradil/a?
Bi rad postal
TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE?
Bi postala MEDICINSKA SESTRA?
Kjer je volja, tam je moč.
Pridi na program POKLICNO‑TEHNIŠKEGA IZOBRAŽEVANJA in ujemi svoje sanje.
Izobraževalni program
IME IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA:
zdravstvena nega – poklicno-tehniški program (PTI)
NAZIV STROKOVNE IZOBRAZBE: tehnik zdravstvene nege/tehnica zdravstvene nege
TRAJANJE IZOBRAŽEVANJA V LETIH: Izobraževalni program traja 2 leti.
VPISNI POGOJI:
V izobraževalni program se lahko vpiše, kdor je uspešno končal srednje poklicno izobraževanje in si pridobil naziv poklicne izobrazbe bolničar-negovalec ali pridobil enakovredno izobrazbo po prejšnjih predpisih.
POGOJI ZA NAPREDOVANJE:
V višji letnik lahko napredujejo dijaki, ki so ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjeni iz vseh splošnoizobraževalnih predmetov in strokovnih modulov letnika v skladu z izvedbenim kurikulom šole in so opravili vse interesne dejavnosti (športne, kulturne in strokovne) in obveznosti praktičnega usposabljanja z delom.
POGOJI ZA DOKONČANJE:
Za dokončanje izobraževanja in pridobitev izobrazbe mora dijak uspešno opraviti s pozitivnimi ocenami:
- splošnoizobraževalne predmete,
- obvezne strokovne module,
- izbirne strokovne module,
- odprti del kurikuluma.
Poleg tega mora opraviti še:
- vse interesne dejavnosti,
- obveznosti pri praktičnem usposabljanju z delom (PUD),
- poklicno maturo.
Predmetnik
123
Praktični pouk
Izobraževalni program zdravstvena nega – PTI je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega pouka.
Praktični pouk se izvaja pri naslednjih predmetih:
- praksa iz zdravstvene nege pacienta in nujna medicinska pomoč (v povezavi s teoretičnim predmetom zdravstvena nega pacienta in nujna medicinska pomoč) v 1. letniku,
- praksa iz zdravstvene nege na specialnih področjih in dolgotrajne oskrbe (v povezavi s teoretičnim predmetom zdravstvena nega na specialnih področjih in dolgotrajna oskrba) v 2. letniku,
- praksa iz zdravstvene nege otroka in mladostnika (v povezavi s teoretičnim predmetom zdravstvena nega otroka in mladostnika) v 1. letniku.
V 1. letniku se praktični pouk izvaja v specialnih učilnicah – kabinetih zdravstvene nege.
V 2. letniku se praktični pouk izvaja v Splošni bolnišnici Novo mesto pod mentorstvom učiteljic praktičnega pouka s področja zdravstvene nege, ki izvajajo praktični in teoretični pouk tudi v šoli.
JEZIK STROKE
V 2. letniku je del pouka angleščine namenjen jeziku stroke, kjer se dijaki seznanijo z zdravstveno terminologijo in komunikacijo v različnih situacijah v zdravstveni negi, kar lahko kasneje uporabijo na delovnem mestu ali pri nadaljnjem študiju.
PUD
Praktično usposabljanje z delom (PUD) je pomemben sestavni del izobraževalnega programa v poklicnem in strokovnem izobraževanju.
Poleg znanj, veščin in spretnosti, ki jih dijaki pridobivajo v šolskem okolju, ima PUD za dijake pomembno vlogo pri:
- socializaciji v delovnem okolju,
- spoznavanju dinamike realnega delovnega procesa,
- prevzemanju skupne odgovornosti za kakovost opravljenega dela,
- pridobivanju praktičnih izkušenj ter povezovanju izobraževanja in dela,
- nadgrajevanju v šoli pridobljenega znanja ter prenosu v neposredno prakso v delovnem okolju.
Praktično usposabljanje z delom (PUD) se izvaja v 2. letniku, in sicer v obsegu 76 ur.
Delodajalci, s katerimi najpogosteje sodelujemo:
- Splošna bolnišnica Novo mesto,
- Splošna bolnišnica Brežice,
- Ambulanta Straža d.o.o,
- Aristotel, zdravstveni center d.o.o,
- Center za zdravljenje bolezni otrok, Šentvid pri Stični,
- Dom starejših občanov Črnomelj,
- Dom starejših občanov Krško,
- Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca: enoti DU Brežice in DU Sevnica,
- Očesni center Preskar,
- Terme Krka: enoti Terme Dolenjske Toplice in Terme Šmarješke Toplice,
- Zdravstveni dom Brežice,
- Zdravstveni dom Črnomelj,
- Zdravstveni dom Grosuplje,
- Zdravstveni dom Ivančna Gorica,
- Zdravstveni dom Krško,
- Zdravstveni dom Kočevje,
- Zdravstveni dom Metlika,
- Zdravstveni dom Novo mesto,
- Zdravstveni dom Ribnica,
- Zdravstveni dom Sevnica,
- Zdravstveni dom Trebnje.
Organizacijo in izvedbo koordinirata organizatorica PUD v šoli ter mentor/-ica v podjetju oz. zavodu.
Organizatorica PUD v šoli: Vida Novinec (natalia.zver.zupancic@sc-nm.si)
Interesne dejavnosti
Interesne dejavnosti so sestavni del predmetnika oziroma izobraževalnega programa in se po vsebini in izvajanju razlikujejo od običajnega pouka. Interesne dejavnosti pomenijo dijakom možnost pridobivanja takih znanj in spretnosti, ki zadovoljujejo njihove individualne želje in nagnjenja. Dijakom ponujamo izbiro zanimivih programov in dejavnosti, saj se zavedamo, da pripomorejo k boljšemu počutju dijaka v šoli ter razširjajo in poglabljajo splošna in posebna znanja, povezana s cilji izobraževalnih programov. Obenem pa dijaki spoznavajo in odkrivajo področja, ki niso opredeljena z izobraževalnimi programi.
Dijaki tretjih letnikov so vključeni v izvajanje aktivnega državljanstva, ki je obvezen vsebinski sklop v programih srednjega strokovnega izobraževanja. Vsebinski sklop je zasnovan interdisciplinarno, v njem se prepletajo in povezujejo spoznanja različnih znanstvenih disciplin (sociologije, filozofije, politologije, zgodovine, geografije ipd.). Temeljni cilj je spodbujanje aktivnega, informiranega in odgovornega demokratičnega državljanstva.
Ure, namenjene interesnim dejavnostim, delimo na:
• obvezni del,
• vsebine, vezane na program,
• aktivno državljanstvo in
• prosto izbiro dijaka.
Za dejavnosti prvih treh alinej poskrbi šola, za prostoizbirne dejavnosti pa poskrbijo dijaki sami v svojem prostem času ali pa izberejo katero izmed dejavnosti, ki jih ponuja šola.
Priporočene vsebine za prostoizbirne dejavnosti:
gledališki, glasbeni in filmski abonmaji, glasbena šola, pevski zbor, dramska skupina, plesni in športni treningi, tečaj cestnoprometnih predpisov, mladinska raziskovalna dejavnost, tekmovalna dejavnost v znanju, socialno delo, mentorstva in pomoč drugim, organizirano dopolnilno izobraževanje …
Pomembno:
– dejavnosti so del programa in jih morajo dijaki nadomeščati;
– nadomeščanja so opravičeni dijaki, ki so na dan dejavnosti zastopali šolo na raznih tekmovanjih, nastopih ali promocijah oz. so za izostanek dobili dovoljenje ravnateljice;
– če je bil dijak na dan dejavnosti bolan, dejavnost nadomešča – izjema so trajno ali dolgo bolni dijaki;
– dijaki imajo več možnosti nadomeščanja – npr. ob polletju, v maju, v času popravnih izpitov – junij in avgust;
– če dijaki nimajo opravljenih interesnih dejavnosti, ne morejo napredovati v višji letnik.
| letnik | letnik | |
| Športni dan | Zimski športni dan | en športni dan – Baza 20 |
| Kulturne dejavnosti | šolske prireditve gledališka predstava film Rastem s knjigo | šolske prireditve gledališka predstava |
| Strokovna ekskurzija | Strokovna ekskurzija – Zdravilišče Debeli rtič | Strokovna ekskurzija v tujino – Rim |
| Preventiva | Droge Stres in tehnike sproščanja Vozim, vendar ne hodim Medvrstniški odnosi | |
| Št. ur obveznega dela | 48 | 24 |
| Št. ur proste izbire* | 16 | 8 |
| Skupaj št. ur IND | 64 | 32 |
* Število ur proste izbire dijaki izkažejo s potrdili, ki jih oddajo razredniku do 5. 5. 2025.
Poklicna matura
Poklicna matura je državni izpit, zaključek poklicno-tehniškega izobraževanja. Z uspešno opravljeno poklicno maturo kandidat/kandidatka pridobi naziv TEHNIK/TEHNICA ZDRAVSTVENE NEGE.
Poklicno maturo lahko opravlja vsak dijak, ki je uspešno končal 2. letnik poklicno-tehniškega izobraževanja v programu ZDRAVSTVENA NEGA – PTI.
Kandidati s posebnimi potrebami prijavi k poklicni maturi priložijo še izpolnjen obrazec »Uveljavljanje pravic kandidata/-ke s posebnimi potrebami pri opravljanju mature«.
Poklicna matura poteka v dveh rokih, spomladanskem in jesenskem, ter obsega 4 predmete:
- obvezni del:
- pisni in ustni izpit iz slovenščine,
- pisni in ustni izpit iz zdravstvene nege;
- izbirni del:
- pisni in ustni izpit iz tujega jezika ali matematike (kandidat/-ka izbere matematiko ali tuji jezik),
- storitev in zagovor (kandidat/-ka izžreba pacienta na določenem oddelku, pri katerem izvede proces zdravstvene nege).
Kandidat/-ka, ki je pri poklicni maturi opravljal/-a izpit iz angleščine dobi Certifikat o znanju tujega jezika na evropski ravni, in sicer če pri predmetu doseže vsaj 55 od 100 točk in je zbral/-a predpisano število odstotnih točk v celoti in pri več kot polovici delov izpita (branje, poslušanje, pisanje, govorjenje).
Po uspešno opravljeni poklicni maturi kandidat/kandidatka dobi:
- spričevalo o poklicni maturi,
- obvestilo o uspehu pri poklicni maturi,
- prilogo k spričevalu oziroma tako imenovani europass v slovenskem in angleškem jeziku, iz katerega je razvidna specifična usposobljenost za delo ter opravljene obveznosti po izobraževalnem programu.
Več informacij o poklicni maturi je v zavihku IZPITI.
Rezultati poklicne mature
| ŠOLSKO LETO | USPEH % |
| 2024/25 | 100 |
| 2023/24 | 75 |
| 2022/23 | 73,7 |
| 2021/22 | 77,3 |
| 2020/21 | 93,1 |
| 2019/20 | 92,3 |
| 2018/19 | 90 |
| 2017/18 | 77,8 |
| 2016/17 | 87,5 |
| 2015/16 | 65 |
| 2014/15 | 75 |
| Šolsko leto | Odlični 19–21 točk |
| 2024/25 | 0 |
| 2023/24 | 1 |
| 2022/23 | 2 |
| 2021/22 | 0 |
| 2020/21 | 2 |
| 2019/20 | 0 |
| 2018/19 | 0 |
| 2017/18 | 1 |
| 2016/17 | 0 |
| 2015/16 | 0 |
| 2014/15 | 1 |
| 2013/14 | 0 |
Zaposlitvene možnosti
Med glavnimi prednostmi srednje strokovne šole sta pridobljeno znanje in poklic, ki posamezniku po opravljeni poklicni maturi omogoča zaposlitev.
Tehnik zdravstvene nege ima znanja, da lahko samostojno in strokovno:
- opravlja strokovna dela zdravstvene nege,
- skrbi za zdrave in bolne ljudi vseh starostnih obdobij,
- sodeluje z drugimi zdravstvenimi delavci v dobro bolnika in oskrbovanca kot član negovalnega tima.
Tehnik zdravstvene nege se lahko zaposli v:
- bolnišnicah in klinikah,
- zdravstvenih domovih,
- specialističnih ambulantah,
- zavodih za izobraževanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju,
- domovih starejših občanov,
- socialnih zavodih,
- zavodih za rehabilitacijo,
- zdraviliščih,
- samozaposlitev.
Nadaljnji študij
Po opravljeni poklicni maturi lahko tehniki zdravstvene nege nadaljujejo študij:
- na vseh višješolskih in visokošolskih študijskih programih,
- z opravljenim dodatnim maturitetnim predmetom (5. predmet) na nekaterih univerzitetnih in enovitih magistrskih študijskih programih,
- na ostale univerzitetne oz. enovite magistrske študijske programe se dijaki lahko vpišejo, če opravijo maturitetni tečaj in splošno maturo.
Dodatni maturitetni predmet
Dodatni maturitetni predmet (5. predmet) opravljajo tisti dijaki, ki so se prijavili k poklicni maturi ali pa so že opravili poklicno maturo in je ta izpit pogoj za vpis v izbrani študijski program. Kandidat lahko izbere kateri koli maturitetni predmet gimnazijskih programov – vendar ne sme biti predmet, ki ga dijak opravlja na poklicni maturi. Opravljanje dodatnega maturitetnega predmeta poteka istočasno in pod enakimi pogoji kot vsi izpiti splošne mature.
Za opravljanje dodatnega maturitetnega predmeta se kandidat prijavi na šoli z gimnazijskim programom. Izpit vključuje pisni in interni del, ki je lahko ustni del izpita, seminarska naloga, laboratorijska vaja, strokovna ekskurzija z internim pisnim delom.
V sklopu Šolskega centra Novo mesto lahko dijaki na Srednji elektro šoli in tehniški gimnaziji opravljajo naslednje predmete: matematika, tuji jezik (angleščina, nemščina, francoščina), fizika, biologija, kemija, elektrotehnika, računalništvo, mehanika, zgodovina, sociologija, psihologija. Za opravljanje ostalih maturitetnih predmetov se dogovorimo z drugimi splošnimi, umetniškimi in tehniškimi gimnazijami po Sloveniji. Na Gimnaziji Novo mesto dijaki opravljajo geografijo, na Kmetijski šoli Grm in biotehniški gimnaziji biotehnologijo, na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo pa likovno teorijo in umetnostno zgodovino.
Z opravljenim izpitom iz predmeta splošne mature poklicni maturantje lahko kandidirajo za vpis na večini univerzitetnih študijskih programov in nekaterih enovitih magistrskih študijskih programih. Seznam teh si lahko ogledate na povezavi:
https://portal.evs.gov.si/documents/10157/e192dee5-3d41-450d-8596-8a5ebd9e9717
Najpogostejše študijske smeri, za katere se odločajo naši dijaki po trenutno veljavni zakonodaji, so:
- z opravljeno poklicno maturo: zdravstvena nega, fizioterapija, babištvo, delovna terapija, radiološka tehnologija, laboratorijska zobna protetika, ortotika in protetika, prehransko svetovanje – dietetika, predšolska vzgoja, kozmetika, visoka poslovna šola …
- s poklicno maturo in z dodatnim maturitetnim predmetom: kineziologija, sanitarno inženirstvo, živilstvo in prehrana, kemija, laboratorijska biomedicina, univerzitetna poslovna in ekonomska šola, varstvoslovje …
Maturitetni tečaj traja eno šolsko leto, v katerem se dijaki intenzivno pripravljajo na opravljanje splošne mature. Z opravljeno splošno maturo lahko dijaki nadaljujejo šolanje na vseh študijskih programih. V našem okolju maturitetni tečaj izvaja Gimnazija Novo me
