SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE (SPI)
Računalnikar
Spoznaj računalniško opremo, omrežja, programiranje, podatkovne baze ter izdelavo spletnih in multimedijskih rešitev.
- Strojna in sistemska oprema
- Računalniška omrežja in varnost
- Programiranje in podatkovne baze
- Spletne strani in multimedija
KAJ BOŠ POČEL?
Tvoje znanje, tvoja prihodnost
Sestavljal, nastavljal in vzdrževal boš računalniško opremo.
Nameščal boš programsko opremo in odpravljal napake.
Vzpostavljal boš lokalna omrežja in osnovne omrežne storitve.
Izdeloval boš enostavne aplikacije in spletne vsebine.
PRAKTIČNO ZNANJE
Znanje pridobivaš pri praktičnem pouku v računalniških učilnicah in pri delodajalcu. Povezuješ strojno opremo, operacijske sisteme, omrežja in programiranje.
- sestavljanje in vzdrževanje računalnikov
- nameščanje sistemske ter uporabniške programske opreme
- vzpostavljanje omrežij in omrežnih storitev
- izdelava preprostih programskih ter spletnih rešitev
◎
VPISNI POGOJI
- uspešno končana osnovna šola
- ali nižje poklicno izobraževanje
◎
NAPREDOVANJE
- pozitivno opravljene obveznosti letnika
- praktični pouk in usposabljanje z delom
◎
ZAKLJUČEK IN POT NAPREJ
- zaključni izpit
- pridobitev poklica računalnikar
- možnost zaposlitve ali nadaljevanja v programu PTI
POTEK IZOBRAŽEVANJA
Program postopno povezuje splošno znanje, strokovne vsebine in praktično delo. Natančen obseg ur in kreditnih točk je prikazan v predmetnikih spodaj.
Splošno znanje je temelj strokovnega napredka.
- jeziki in sporazumevanje
- matematika in naravoslovje
- družboslovne, humanistične ter druge splošne vsebine
Strokovne vsebine se povezujejo in postopno nadgrajujejo.
- Sestavljal, nastavljal in vzdrževal boš računalniško opremo.
- Nameščal boš programsko opremo in odpravljal napake.
- Vzpostavljal boš lokalna omrežja in osnovne omrežne storitve.
- Izdeloval boš enostavne aplikacije in spletne vsebine.
Znanje se povezuje z resničnimi nalogami in delovnim okoljem.
- sestavljanje in vzdrževanje računalnikov
- nameščanje sistemske ter uporabniške programske opreme
- vzpostavljanje omrežij in omrežnih storitev
- izdelava preprostih programskih ter spletnih rešitev
Pogoji in možnosti po zaključku so povzeti spodaj.
- zaključni izpit
- pridobitev poklica računalnikar
- možnost zaposlitve ali nadaljevanja v programu PTI
PREDMETNIKI IN VSE PODROBNOSTI
Spodnji razdelki ohranijo celotno izvorno vsebino programa na tej strani. Pri predmetnikih so ure in kreditne točke (KT) prikazane ločeno; starejše izvedbe so označene kot arhivske.
Računalništvo na naši šoli
Računalniki so danes prisotni skoraj povsod. Z njimi se srečujemo vsak dan v šoli, doma, službi in prostem času. Uporabljamo jih za oblikovanje in urejanje besedil, zvoka, slik in videa, objavljanje informacij na svetovnem spletu, pošiljanje elektronske pošte, vodenje proizvodnje in za zabavo.
Video prikazuje zakaj izbrati računalništvo.
Na področju računalništva SEŠTG ponuja tri izobraževalne programe:
- srednje strokovno izobraževanje (SSI) tehnik računalništva za poklic tehnik računalništva
- poklicno-tehniško izobraževanje (PTI) tehnik računalništva za poklic tehnik računalništva
- srednje poklicno izobraževanje (SPI) računalnikar za poklic računalnikar
Program in poklic
Na področju računalništva SEŠTG ponuja tri izobraževalne programe:
- srednje strokovno izobraževanje (SSI) tehnik računalništva za poklic tehnik računalništva
- poklicno-tehniško izobraževanje (PTI) tehnik računalništva za poklic tehnik računalništva
- srednje poklicno izobraževanje (SPI) računalnikar za poklic računalnikar
V videu je predstavljen strokovni del programa računalnikar.
Predmetnik programa računalnikar je sestavljen iz splošnoizobraževalnih predmetov, strokovnih modulov in odprtega kurikula. V programu je predpisanih osem obveznih strokovnih modulov.
Cilji izobraževalnega programa so, da dijaki in dijakinje:
- pridobijo sposobnost uporabe strokovnega znanja pri reševanju realnih praktičnih problemov v stroki,
- spoznajo strokovno terminologijo,
- poznajo delovanje elementov računalniških sistemov, njihovo uporabo in vzdrževanje,
- usposobijo se za upravljanje z informacijsko strojno in programsko opremo,
- spoznajo standarde, tehniške predpise in regulativo na področju računalništva in varstva pri delu,
- obvladajo znanje za učinkovito in uspešno uporabo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije z namenom učinkovitega in uspešnega iskanja, vrednotenja, hranjenja, obdelave in uporabe informacij.
V videu je predstavljen strokovni del programa tehnik računalništva.
Tehnik računalništva lahko osvoji poglobljena in specifična znanja iz področja računalništva. Predmetnik je sestavljen iz splošnoizobraževalnih predmetov, obveznih strokovnih modulov, izbirnih strokovnih modulov in odprtega dela kurikula. Obveznih strokovnih modulov je osem in dva modula sta izbirna.
Tehnik računalništva lahko osvoji poglobljena in specifična znanja iz področja računalništva. Razširi splošno izobrazbo in razvije ključne kompetence za uspešno sodelovanje v družbi in osebnosti razvoj.
Izobraževalni programi in poklici – podrobno
Na področju računalništva SEŠTG ponuja tri izobraževalne programe:
- \n
- srednje strokovno izobraževanje (SSI) tehnik računalništva za poklic tehnik računalništva \n
- poklicno-tehniško izobraževanje (PTI) tehnik računalništva za poklic tehnik računalništva \n
- srednje poklicno izobraževanje (SPI) računalnikar za poklic računalnikar \n
\n
Predmetniki in moduli
Predmetnik je sestavljen iz:
- \n
- splošnoizobraževalnih predmetov \n
- obveznih strokovnih modulov \n
- izbirnih strokovnih modulov \n
- praktičnega izobraževanja v šoli \n
- praktičnega usposabljanja pri delodajalcu \n
- odprtega dela, ki je namenjen uresničevanju specifičnih ciljev okolja (proste vsebine oz. prosto izbirni strokovni moduli). \n
Obstajata dva različna tipa strokovnih modulov:
- \n
- obvezni strokovni moduli \n
- izbirni strokovni moduli. \n
Obvezni strokovni moduli so enaki za vsa področja, izbirni strokovni moduli pa so obvezni za izbrano področje, ki kasneje prinaša naziv strokovne izobrazbe oz. specifikacijo. V tem sklopu so še moduli, ki jih ponudi šola tudi na osnovi interesa okolja (odprti del kurikula).
V okviru odprtega kurikuluma izvajamo naslednje strokovne module:
- \n
- elektrotehnika \n
- izdelava multimedijskih predstavitev \n
- uporaba mikrokontrolerjev \n
- osnove spletnih strani \n
- uporabna matematika \n
V programu je predpisanih šest obveznih strokovnih modulov. Za izbrano področje opravi še en izbirni strokovni modul ter en modul, ki ga ponudi šola. Pridobi poglobljena in specifična znanja ter pridobi strokovni naziv izobrazbe (priloga k spričevalu):
- \n
- vzdrževalec računalniške strojne opreme \n
- vzdrževalec programske opreme. \n
TEHNIK RAČUNALNIŠTVA (SSI)
Tehnik računalništva lahko osvoji poglobljena in specifična znanja iz različnih področij računalništva. Lahko izbira med naslednjimi področji ter pridobi strokovni naziv izobrazbe (priloga k spričevalu):
- \n
- skrbnik/skrbnica komunikacijskih sistemov \n
- skrbnik/skrbnica informacijskih sistemov \n
- koder/koderka algoritmov \n
- izdelovalec/izdelovalka spletnih strani. \n
Za vsa področja je predpisanih devet obveznih strokovnih modulov. Za izbrano področje opravi še dva obvezna izbirna modula ter en modul, ki ga ponudi šola.
TEHNIK RAČUNALNIŠTVA – PTI (SSI-PTI)
Tehnik računalništva lahko osvoji poglobljena in specifična znanja iz različnih področij računalništva. Razširi splošno izobrazbo in razvije ključne kompetence za uspešno sodelovanje v družbi in osebnosti razvoj.
Izobraževalni program ne omogoča pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij.
Strokovni in praktični del
Strokovni predmeti računalništva so razdeljeni na teorijo, vaje in praktični pouk. Dijaki pri strokovnih modulih pridobijo temeljna znanja iz področja računalništva.
Strokovna področja, ki jih dijaki spoznajo med izobraževanjem
3D tisk
3D/VR
Omrežja
Multimedija
Izdelava aplikacij
Spletne strani
Robotika
Strojna oprema
Informatika
Podatkovne baze
Praktični del izobraževanja poteka na dva načina:
1. PRAKTIČNI POUK V DELAVNICAH:
Praktični del izobraževanja poteka v delavnicah, ki se nahajajo v Medpodjetniškem izobraževalnem centru – MIC.
Pouk je usmerjen predvsem v projektno delo, kar pomeni, da dijaki izdelajo določeno napravo (izdelek) postopno od zasnove do končne izvedbe in preizkusa.
2. PRAKTIČNO USPOSABLJANJE PRI DELODAJALCU
Delodajalca pomaga poiskati šola ali dijaki sami.
Podjetja, kjer dijaki opravljajo PUD, so:
- Tomas proizvodno, trgovsko in storitveno podjetje, d.o.o., Novo mesto
- Harlem, d.o.o., Novo mesto
- Comlan trženje in servis računalniške opreme d.o.o., Novo mesto
- Tmedia, d.o.o., Novo mesto
- Revoz, d.d., Novo mesto
- Krka, d.d., Novo mesto
- Adria Mobil, d.o.o., Novo mesto
- Art, d.o.o., Metlika
- Partner trgovsko in storitveno podjetje d.o.o., Metlika
- Vidit, Informacijske Tehnologije, Vladimir Domjan s.p., Črnomelj
- Gorec, d.o.o. Trebnje
- L-TEK Elektronika, d.o.o., Šentjernej
- Trgovina in storitve z igralnimi konzolami, Damjan Šimenc s.p., Straža
Več o PUD-u si lahko preberete na povezavi.
Izbirnost med strokovnimi področji
Vsi programi omogočajo izbirnost in odprti del kurikula.
Dijaki, ki so vpisani v prvi letnik v šolskem letu 2023/24, sta prenovljena programa:
- SPI računalnikar in
- SSI tehnik računalništva.
Program SPI računalnikar ne omogoča izbirnosti. Program SSI tehnik računalništva omogoča izbiro med dvema moduloma: programiranje aplikacij in računalniška omrežja in storitve.
Povezava o izbirnosti za stare programe.
Izbirnost v prejšnjih programih – arhiv
Dijaki v drugem letniku programa tehnik računalništva izbirajo med naslednjimi strokovnimi področji:
V izobraževalnem programu SSI TEHNIK RAČUNALNIŠTVA lahko šola ali dijak izbere tri strokovne module:
- M10, M11 in enega od preostalih strokovnih modulov med M10 in M18 za poglobljeno znanje s področja vzdrževanja komunikacijskih sistemov ali
- M10, M12 in enega od preostalih strokovnih modulov med M10 in M18 za poglobljeno znanje s področja vzdrževanja informacijskih sistemov ali
- M13, M14 in enega od preostalih strokovnih modulov med M10 in M18 za poglobljeno znanje s področja kodiranja algoritmov ali
- M13, M15 in enega od preostalih strokovnih modulov med M10 in M18 za poglobljeno znanje s področja izdelave spletnih strani.
Znanja, ki jih dijaki pridobijo po končanem izobraževanju za izbrano področje so:
skrbnik/skrbnica komunikacijskih sistemov:
- zagotavlja delovanje strojne in programske opreme
- postavlja in skrbi za računalniška omrežja (strežniki, brezžična omrežja)
- vzdržuje in zna postaviti videokonferenčne sisteme
- vzdržuje strojno in programsko komunikacijsko opremo
- namešča programsko opremo za omržjasksk
- zagotavlja delovanje strojne in programske informacijske opreme (pripravi ustrezna programska orodja, sestavi računalniški sistem, namesti operacijski sistem in aplikacijo na računalnik)
- izvaja varnostne ukrepe na področju informacijskih sistemov (pripravi ustrezna strojna in programska orodja, zagotavlja delovanje informacijske opreme, upravlja varnostni sistem (požarni zid, kriptografija), zagotavlja varnostno shranjevanje podatkov)
- izvaja politiko gesel (določi varnostno politiko gesel, dodeli pravice uporabnikom, vzpostavi in spremlja dnevnik prijav)
- svetuje na področju informacijskih sistemov (izdela interna navodila za delo s programsko opremo, komunicira s sodelavci in strankami, pripravi dokumente za tisk in predstavitev)
koder/koderka algoritmov:
- programira v programskem jeziku
- programira dinamične spletne strani
- obdeluje podatke v podatkovni bazi
- pozna programski jezik in orodja za delo s podatkovno bazo
- povezuje aplikacije in podatkovne baze
- posodablja programsko opremo
- izdela spletne strani
- skrbi za varnost spletnih strani in varen prenos podatkov
- programira in kodira
- vzdržuje spletne strani.
V izobraževalnem programu SPI RAČUNALNIKAR lahko šola ali dijak izbere en strokovni modul:
- M7 za poglobljeno znanje s področja vzdrževanja računalniške strojne opreme ali
- M8 za poglobljeno znanje s področja vzdrževanja programske opreme.
Znanja, ki jih dijaki pridobijo po končanem izobraževanju za izbrano področje so:
vzdrževalec računalniške strojne opreme:
- namešča in konfigurira strojno opremo
- upravlja lokalna računalniška omrežja
vzdrževalec programske opreme:
- vzdržuje sistemsko programsko opremo (namešča in preveri delovanje operacijskega sistema, posodablja protivirusne programe)
- instalira in posodablja programsko opremo
- vključi računalnik ali periferno napravo v omrežje
- omogoča skupno rabo podatkov.
V izobraževalnem programu PTI TEHNIK RAČUNALNIŠTVA lahko šola ali dijak izbere tri strokovne module:
- M4, M5 in enega od preostalih strokovnih modulov med M4 in M12 za poglobljeno znanje s področja vzdrževanja komunikacijskih sistemov ali
- M4, M6 in enega od preostalih strokovnih modulov med M4 in M12 za poglobljeno znanje s področja vzdrževanja informacijskih sistemov ali
- M7, M8 in enega od preostalih strokovnih modulov med M4 in M12 za poglobljeno znanje s področja kodiranja algoritmov ali
- M7, M9 in enega od preostalih strokovnih modulov med M4 in M12 za poglobljeno znanje s področja izdelave spletnih strani.
Informatika je integrirana v obveznih strokovnih modulih.
Glede na to, da imamo v programih PTI tehnik računalništva en oddelek, smo se glede na potrebe okolja v industriji in obrti odločili, da dijakom v izobraževalnem programu ponudimo izbirne strokovne module za področje vzdrževanje komunikacijskih sistemov in vzdrževanja informacijskih sistemov.
Mnenja dijakov
Dijakinja Karlin Kralj Željko programa tehnik računalništva se predstavi.
Dijak Jan Vincek programa tehnik računalništva se predstavi.
Dijak Sergej Čičić programa tehnik računalništva se predstavi.
Dijaki Aljaž Papež, Klemen Parkelj in Aljaž Vovk programa tehnik računalništva se predstavijo.
Dijak France Gršič pove zakaj se je odločil za računalništvo.
Mnenja nekdanjih dijakov, ki so zaključili izobraževalni program tehnik računalništva na Srednji elektro šoli in tehniški gimnaziji.
Nadaljnji študij
S poklicno maturo končan izobraževalni program tehnik računalništva (SSI in PTI) omogoča vpis v študijske programe višjega in visokega strokovnega izobraževanja. Z dodatno opravljenim izpitom iz predmeta splošne mature se lahko vpišete v univerzitetne študijske programe, ki tako možnost dopuščajo. Te si lahko ogledate na spodnji povezavi.
Večina dijakov se, poleg takojšnje možnosti zaposlitve, odloča za nadaljevanje študija na visokošolskih strokovnih in višješolskih študijskih programih in sicer na področju računalništva, informatike in multimedije. Nekateri dijaki pa se odločajo za dodatni izpit iz splošne mature in nadaljujejo izobraževanje na univerzitetnem študijskem programu.
Na sliki je prikaz izobraževalne sheme v Sloveniji.
Zaključek izobraževanja
3-letni program srednjega poklicnega izobraževanja računalnikar zaključi izobraževanje z zaključnim izpitom.
Program tehnik računalništva, srednje strokovno izobraževanje ali poklicno tehniško izobraževanje, zaključi izobraževanje s poklicno maturo.
Predstavitev izdelkov za 4. predmet pri poklicni maturi.
Zaposlitvene možnosti
Glede na specializacijo in kompetence, ki jih dijak pridobi po končanem izobraževanju, je možnosti za zaposlitev več.
Dolenjska regija ima močno razvito industrijo, zato so profili vzdrževalcev strojev in opreme zelo iskani. Ker je v proizvodnji vse več elementov robotike in avtomatizacije, so tudi tu potrebni ljudje, ki znajo upravljati, nadzirati, vzdrževati in nadgrajevati strojno in programsko opremo.
Delo in zaposlitev računalnikar
Zaposliš se lahko v delovnih enotah, kjer so prisotni računalniki in računalniške naprave, v delovnih enotah z računalniškimi omrežji in drugi računalniški sistemi in na delovnih mestih, kjer se uporablja informacijsko-komunikacijske tehnologije.
Nadaljevanje izobraževanja
Uspešno končan izobraževalni program srednjega poklicnega izobraževanja omogoča vpis v izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja tehnik računalništva, ki traja dve leti.
Delo in zaposlitev tehnik računalništva
Zaposliš se lahko na področjih: vzpostavitve in vzdrževanja lokalnih računalniških omrežij, vzpostavitve in vzdrževanja informacijskih sistemov, načrtovanja in izdelave računalniških programov in pri izdelavi spletnih strani.
Večina naših dijakov po zaključku tehniškega izobraževanja izbere eno od oblik nadaljnjega študija.
Pogosta vprašanja
Kakšna je prednost programov računalništva?
Področje računalništva se hitro razvija. Izvajamo učni program prilagojen aktualnim potrebam v našem okolju. Izobraževanje v programih na področju računalništva omogoča dijakom hitro prilagodljivost na poklice, ki še prihajajo.
Kakšna je razlika med programom računalnikar in tehnik računalništva?
V programu računalnikar imajo dijaki večji delež ur namenjen praktičnemu izobraževanju, pridobijo znanja na različnih strokovnih področjih in po končanem izobraževanju imajo možnost zaposlitve kot vzdrževalci strojne ali programske opreme. Tehnik računalništva pa ima v svojem programu malo manjši delež praktičnega pouka in večji delež ur splošnoizobraževalnih predmetov kot računalnikar ter osvoji poglobljena in specifična znanja iz različnih področij računalništva, kar mu omogoča dobro podlago za nadaljnji študij.
Ali so tudi dekleta na računalništvu?
Nekaj jih je, vsekakor pa si želimo da bi jih bilo več, saj so pri nas uspešna, tako da tudi študij zelo uspešno nadaljujejo v tej smeri.
Ali je ocenjevanje napovedano?
Vsa pisna ocenjevanja znanja so napovedana, pri večini predmetov so napovedana tudi ustna ocenjevanja znanja.
Kakšna je prehodnost med letniki oz. koliko dijakov uspešno nadaljuje šolanje v naslednji letnik?
Potrudimo se, da vsi dijaki pridobijo dovolj znanj za napredovanje v višji letnik. Če pa slučajno kdo od dijakov presodi, da mu program ne ustreza, mu svetujemo pri prepisu na nižji nivo ali pa v drug program.
Ali imajo dijaki status športnika?
Dijaki, ki se intenzivno ukvarjajo s športom, oddajo vlogo za status dijaka, ki jim omogoča prilagajanje šolskih obveznosti v skladu s Pravilnikom o prilagajanju šolskih obveznosti.
Kakšna je uspešnost dijakov na poklicni maturi?
Dijaki na maturi dosegajo lep uspeh, saj vedno dosegajo ali pa celo presegajo slovensko povprečje.
Kaj lahko študirajo dijaki s poklicem tehnik računalništva?
Dijaki računalništva na koncu štiriletnega izobraževanja opravljajo poklicno maturo, ki jim omogoča vpis na katerikoli višješolski in visokošolski študijski program. Najpogosteje se odločijo za študij računalništva, elektrotehnike, telekomunikacij, z opravljenim dodatnim predmetom na splošni maturi pa jim je omogočen tudi vpis na univerzitetne programe tehniških smeri.
20 let računalništva
Razvoj programa računalništvo na SERŠTG
Računalništvo se je skozi čas hitro razvijalo na več ravneh, od infrastrukture in omrežij do aplikacij in tehnologij, ki spreminjajo način, kako živimo, delamo in komuniciramo. Postalo je gonilna sila napredka in inovacij.
Program računalništvo se je na Šolskem centru Novo mesto prvič pojavil v šolskem letu 2003/04, ko je bila vpisana prva generacija dijakov programa elektrotehnik računalništva. Poleg splošnoizobraževalnih predmetov so se poučevali tudi strokovni predmeti, in sicer: računalništvo in dokumentiranje, osnove elektrotehnike, algoritmi in programski jeziki, elektrotehnika, računalniška omrežja, računalniške komponente, podatkovne baze in praktični pouk.
V šolskem letu 2007/08 smo dijake prvič vpisali v program SPI računalnikar. Spremembe v predmetniku so bile sledeče:
– Strokovni moduli so se razdelili na teorijo, vaje in prakso.
– Praksa kot samostojni predmet ni več obstajal, temveč je bila priključena strokovnim modulom.
– Pričelo se je opravljanje praktičnega usposabljanja z delom pri delodajalcu v trajanju 24 tednov v treh letih izobraževanja.
– Pojavili so se moduli odprtega kurikuluma, ki jih je šola ponudila na osnovi interesa okolja. Izvajali smo strokovne module s področja multimedije in elektrotehnike.
Sledila je prenova izobraževalnega sistema v šolskem letu 2008/09, ko se je prvič pojavilo ime tehnik računalništva v srednjem strokovnem izobraževanju.
Strokovni moduli so se začeli deliti na obvezne in izbirne. Obveznih strokovnih modulov je bilo devet. Izbirni strokovni moduli so bili odvisni od izbranega področja. V okviru odprtega kurikuluma smo izvajali strokovne module s področja multimedije, elektrotehnike, robotike, spletnih strani in programiranja.
V šolskem letu 2010/11 smo prvič vpisali dijake v program PTI tehnik računalništva.
Zadnja prenova šolskega sistema je bila v šolskem letu 2023/24, ko smo dijake vpisali v prenovljen program SSI tehnik računalništva in SPI računalnikar. Prenova zajema nove poklicne standarde s področja računalništva.
Zgodovina v sliki in videu
Na slikah je prikazan pouk, ki se je izvajal pri strokovnih predmetih za teorijo, vaje in prakso.
Video vsebine
Pouk pri praksi
Algoritmi in programski jeziki
Interesne in obšolske dejavnosti od 2003
Objavljene so slike in videi interesnih in obšolskih dejavnosti
INTERESNE DEJAVNOSTI
PROJEKTNI TEDEN
Projektni teden organiziramo vsako leto že od leta 2010 v okviru Centra šolskih in obšolskih dejavnosti. Na projektnem tednu dijakom omogočimo raznolike športne dejavnosti, ki vključujejo pohode, nogomet, plezanje, rolanje, preživetje v naravi, raziskovanje okolice in orientacijski tek. Vsaka dejavnost ponudi edinstveno priložnost za razgibavanje, sprostitev in povezovanje med udeleženci. Skupaj ustvarimo dinamičen in energičen teden, poln aktivnosti in nepozabnih trenutkov.
Video vsebine iz projektnih tednov
CŠOD Soča – 2010
CŠOD Radenci ob Kolpi – 2011
LAN PARTY
Organizirali smo tudi več Lan Party, kjer se dijaki in dijakinje računalniških iger in tehnologije srečajo, da bi skupaj preživeli čas v virtualnih svetovih. Udeleženci prinesejo svojo računalniško opremo in se povežejo v lokalno omrežje, kjer tekmujejo ali sodelujejo v večigralskih igrah. Poleg igralnih tekmovanj ponuja dogodek tudi možnost izmenjave izkušenj in druženja s podobno mislečimi.
Več slik pa na spodnjih povezavah:
Nekdanji dijaki, danes sodelavci
V nadaljevanju so predstavljeni naši bivši dijaki, ki so postali učitelji na šoli. Kot novi učitelji prinašajo svež pogled na poučevanje in drugačen pristop k učenju, saj se dobro zavedajo izzivov, s katerimi se soočajo mladi pri učenju računalništva. S predanostjo in energijo bodo zagotovo navdihnili in motivirali nove generacije študentov.
Jan Luzar
Težko bi izpostavil en sam najljubši spomin iz srednje šole, saj je bilo to obdobje polno nepozabnih doživetij in dogodkov s sošolci. Naša šola nam ni le ponudila znanja, ki je bilo koristno za nadaljnje življenje, temveč smo skozi leta stkali prijateljstva, ki so se izkazala za neprecenljiva in so trajna vrednota v naših življenjih. Preden sem se lotil pisanja, sem se odločil poklicati nekaj sošolcev in jih povprašati, kateri dogodek ali spomin iz srednje šole bi izpostavili kot najljubšega. Vsak od njih je z mano podelil več drobnih trenutkov, vendar so vsi ti utrinki pripeljali do soglasja, da je bil smeh tisti, ki je bil nepogrešljiv del našega šolskega življenja. Če bi me vprašali, kako se spominjam na dneve srednje šole, bi bil moj odgovor preprost: z nasmehom.
Globoko cenim trud in predanost učiteljev, ki so se zavzeto ukvarjali z nami, dijaki, kljub vsem izzivom, ki smo jih postavljali prednje. Vem, kako zahteven je lahko učiteljski poklic, zato sem si vedno prizadeval ustvariti pozitivno učno okolje in situacije, ki bi dijakom prinašale več veselja. Ob spoznanju, kako pomembna je perspektiva učiteljev in kako močno vpliva na naše učenje ter rast, sem vedno bolj cenil odgovornost, ki jo prinaša ta pogled z druge strani.
Nedim Husić
Že od konca srednje šole do danes menim, da je obdobje šolanja na SERŠTG zame eno najlepših obdobij v mojem življenju. Večina sovrstnikov je nestrpno čakala zaključek srednje šole, jaz pa ga nisem bil vesel, ker je bilo počutje v razredu s sošolci in profesorji zelo prijetno. Profesorji so nam podali ogromno znanja in izkušenj, a kljub svoji strokovnosti so vzpostavili z nami še tisti “polprijateljski” stik, da bi nas lažje razumeli, nam pomagali in nam svetovali, tudi če je šlo za teme, ki mogoče niso bile v njihovi domeni. Imam ogromno lepih spominov iz šole in različnih izletov ter ekskurzij. Moj najljubši pa je projektni teden v Planici, kjer smo se s sošolci še bolj povezali in se s profesorji še nekoliko bolj zbližali, ker smo bili vsi skupaj v bolj “domačem” okolju.
Zame osebno pogled z druge strani katedra niti ni tako drugačen, ker vse tisto pozitivno, kar sem čutil takrat kot dijak, čutim ponovno kot zaposleni. Bistvena razlika je, da zdaj lahko vidim dogajanje v ozadju, ki je pomembno, da šola uspešno funkcionira, in zaradi tega še bolj spoštujem in cenim svoje bivše profesorje/sedanje sodelavce in vse druge zaposlene, ki omogočajo zelo prijetno, a hkrati strokovno okolje za dijake. Šele sedaj vidim, da to ni preprosto in koliko srčnosti in veselja sodelavci vnašajo v delo z mladimi.
Luka Šepic
Srednješolski dnevi so se mi vtisnili v spomin kot obdobje bogatih izkušenj in pomembnih lekcij, ki so me oblikovale v človeka, kakršen sem danes. Vsako jutro sem se z navdušenjem odpravljal na pot z avtobusom proti Novemu mestu, kjer se je odvijalo srce mojega izobraževanja. Čeprav sem se včasih znašel v situaciji, ko sem prišel na prvo uro s kakšno manjšo zamudo, je bil vsak korak del dragocene rutine, ki je zaznamovala to obdobje. Najdragocenejši spomin so vezi, ki smo jih stkali s sošolci in profesorji. Te povezave so presegale zgolj šolske klopi in so postale temelj mojega osebnega in akademskega razvoja. S sošolci smo delili skupne izkušnje, od izzivov učenja do različnih šolskih dejavnosti in zabavnih trenutkov izven učilnic. Pridobil sem tako znanje kot tudi neprecenljive življenjske lekcije. Zato je moj najljubši spomin na srednješolska leta pravzaprav abstrakten – to so odnosi, ki sem jih stkal s sošolci in profesorji, ter dragocena spoznanja, ki sem jih pridobil v teh odnosih. Te izkušnje so obogatile moje življenje in me opremile s temelji za uspeh in zadovoljstvo v prihodnosti.
Poučevanje je prineslo novo razsežnost k mojemu razumevanju izobraževalnega procesa. Kot nekdanji dijak, ki se je zdaj vrnil v šolske prostore kot profesor, sem bil soočen s spoznanjem, da vloga profesorja presega zgolj prenašanje znanja, saj vključuje tudi skrbno usmerjanje in mentorstvo bodočim računalničarjem. Ta nova perspektiva me je pripeljala do spoznanja, da profesorji svojim dijakom ne postavljajo le zahtev in napotkov, ampak delujejo z željo, mladim omogočiti optimalen razvoj in napredek. Zdaj razumem, da sta motivacija učitelja in vztrajnost izraženi v želji, da bi vsakemu posamezniku omogočili najboljše možnosti za uspeh. S svojimi izkušnjami in znanjem, pridobljenim skozi leta, se profesorji trudijo ustvariti učno okolje, ki spodbuja rast in razvoj njihovih dijakov.
Jakob Imamović
Ko se spominjam srednješolskih dni, mi pride na misel veliko stvari. Srednja šola je bilo obdobje, ko smo odraščali, ustvarjali prijateljstva, se učili in raziskovali različne vidike življenja. Bilo je veliko smeha, izzivov in čustvenih trenutkov. Najljubši spomin, ki mi je ostal v mislih, je bil maturantski ples. Predvsem se mi je vtisnil v spomin, ker sem kot predsednik razreda opravljal tudi polno funkcijo organizatorja maturantskega plesa, na katerem smo sodelovali dijaki R4A in R4C. Veliko mi je pomenilo, da se ga je udeležilo veliko profesorjev, ki so z nami ustvarjali zgodbo izobraževanja in življenja v času šolanja. Za to sem jim še vedno hvaležen, saj cenim tako njihov trud, ki so ga vlagali v nas, kot vse življenjske nasvete, ki so nam jih predajali vsa štiri leta izobraževanja in nam tako pomagali pri osebnostni rasti.
Pogled na šolo se ni kaj dosti spremenil, se pa sedaj zavedam, kako pomembna je vloga učitelja. Znanje, ki sem ga pridobil skozi dodatno izobraževanje in delovne izkušnje, zdaj lahko prenašam na svoje dijake. Opazovati njihov napredek, ko skupaj premagujemo izzive in raziskujemo učno snov, mi daje občutek izpolnjenosti in ponosa. Kot učitelj imam priložnost deliti tudi življenjske izkušnje, ki so lahko dragocene za njihov osebni in akademski razvoj in to me veseli.
Tadej Blatnik
Srednješolskih dni se spominjam kot zelo prijetnih, saj sem v šoli res užival. Še vedno mislim, da je srednja šola prehitro minila. Eden izmed najljubših spominov je, ko se mi je mudilo pri oddaji testa preko elektronske pošte in sem za vsebino sporočila napisal “dsaadsda”. Še vedno me je malo sram, ko se spomnim tega lapsusa.
Pogled na šolo je zelo drugačen z druge strani katedra, saj smo še pred nekaj leti sedeli v klopeh, kjer smo komaj čakali, da ura mine in da ne bom poklican k tabli za ustno spraševanje. Spominjam se, kako sem vestno preračunaval, koliko minut je še ostalo od šolske ure in ali bom prišel na vrsto. Sedaj pa, ko sem učitelj, je zgodba čisto drugačna, saj poizkušam šolsko uro narediti kar se da zanimivo in poučno za dijake.
Vtisi nekdanjih dijakov
Dijak Daniel Brulc se je vpisal v 1. letnik v šolskem letu 2003/04.
Ja, 20 let, ne morem verjeti. Še vedno se spominjam maturantskega plesa na Otočcu in govora ravnatelja g. Borisa Pluta, ki je dejal, da “ste prva generacija računalničarjev in prve ne pozabiš nikoli”.
Po končani srednji šoli sem zaključil dodiplomski študij na Fakulteti za računalništvo in informatiko ter se zaposlil kot IS/IT-svetovalec za HR-sisteme. V času zaposlitve sem dokončal še podiplomski študij na ekonomski fakulteti. V Revozu sem se nato zaposlil kot vodja oddelka v HR, kjer sem bil odgovoren za vodenje oddelka in digitalizacijo HR-procesov. Potem me je pot vodila drugam, sedaj delam kot menedžer digitalizacije in HR-procesov. Ukvarjam se predvsem z optimizacijo kadrovskih procesov, vpeljavo sodobnih IT-orodij, ki opolnomočijo vse vloge v podjetju, poslovno analitiko na kadrovskem področju, vpeljavo novih procesov itd.
Znanje, ki sem ga pridobili v srednji šoli, se je skozi leta šolanja in kariere razvijalo in močno spremenilo. Še najbolj cenim, da sem imel že takrat možnost sodelovanja pri različnih projektih, predstavitvah na informativnih dnevih, tekmovanjih, kar ti omogoči, da razvijaš kompetence, ki jih pri pouku samem ne moreš.
Srednješolskih dni se rad spominjam, čeprav smo takrat mislili, kako nam je “hudo”. Spominjam se vseh dejavnosti, ki so presegale okvir klasičnega učnega programa. Naš razred R4a je bil prvi razred, ki je imel lastno spletno stran, kjer smo se predstavili, vodili koledar, obveščali o dogodkih. Za spletno stran smo na enem izmed tekmovanj dobili tudi nagrado. Šola nam je omogočila veliko projektnega dela, kar je spodbujalo ustvarjalno razmišljanje, povezovanje z drugimi oddelki, podjetji. Na začudenje našega razrednika Alberta Zorka smo bili razglašeni za najboljši razred med tehniki. V srednji šoli sem spoznal tudi prijatelje, s katerimi smo nadaljevali šolanje na Fakulteti za računalništvo in informatiko in se družimo še danes. Izpostavil bi še nagradne ekskurzije, ki so bile res pika na i na koncu šolskega leta. Spominov je veliko; od tega, da smo se učili programiranja s pisanjem kode na papir (TurboPascal), da smo pri pouku informatike uporabljali gradivo, ki se je imenovalo “biblija”, zabavnih komentarjev g. Jakobčiča, g. Vrbinca, sodelovanja z ostalimi profesorji, druženja v “Krpanu”, mature.
Dijak Jan Mrhar se je vpisal v 1. letnik v šolskem letu 2009/10.
Sem Jan Mrhar (29 let), oče dveh super sinov, mož, strasten jadralec ter inženir po duši. Šolanje sem zaključil leta 2013.
Sem CTO (tehnični direktor) podjetja Preskok, kjer vodim razvoj pametnih rešitev za prodajo, optimizacijo in avtomatizacijo B2B prodaje vozil. Vodim ekipo 30 ljudi (programerjev, sistemskih inženirjev, UX/UI, QA), kar nekaj jih je zaključilo izobraževanje na Šolskem centru Novo mesto. Programska oprema, ki smo jo razvili, je uporabljena v mnogih podjetjih, med njimi so tudi največji proizvajalci vozil v Evropski uniji.
Od leta 2020 sem soustanovitelj, partner ter tehnični svetovalec v podjetju Autobrief, kjer razvijamo programsko opremo za digitalizacijo prodajnih postopkov v prodaji pri nepooblaščenih trgovcih vozil.
Leta 2023 sem ustanovil razvojno podjetje AutobriefMK, v katerem sem ustanovitelj in izvršni direktor – podjetje je razvojni studio, ustanovljen je bil z namenom pridobivanja talentov za razvoj ekipe primarnega podjetja v Sloveniji ter nudenja pomoči pri razvoju različnim strankam v EU.
Znanje, pridobljeno pri urah programiranja, omrežjih ter praktičnem pouku, mi je pomagalo narediti prve korake v življenju programerja oz. razvojnika. V šoli sem posvečal veliko časa tudi obšolskim dejavnostim – prenos ŠKL v živo, postavitev infosistema po šoli … Znanje sem poglabljal že v srednji šoli, ko sem začel služiti denar s programiranjem enostavnih (spletnih) sistemov in spletnih strani.
Moji spomini na Srednjo elektro šolo in tehniško gimnazijo so predvsem dobri, spomnim se sproščenih trenutkov, polnih smeha in zafrkancije s prijatelji/sošolci ter produktivnih pogovorov z nekaterimi profesorji, ki so bili pripravljeni pomagati tudi z »izvenšolskimi« problemi.
Dijakinja Nikita Galuh Kapušin se je vpisala v program tehnik računalništva v šolskem letu 2016/17.
Najprej čestitke za lepih 20 let programa računalništvo.
Trenutno sem absolventka na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani in se pripravljam na pisanje diplome. Vzporedno s študijem zadnje leto in pol delam na področju mobilnega razvoja, trenutno prek študentske napotnice pri podjetju GoOpti, kjer se ukvarjam z vzdrževanjem in programiranjem obstoječih in novih aplikacij.
Pridobljeno srednješolsko znanje mi je najbolj koristilo v prvem letniku izobraževanja na fakulteti in pri čisto prvih resnejših projektih, kjer sem sicer opravljala delo spletnega razvijalca in oblikovalca spletnih strani. Srednješolski program tehnik računalništva mi je dal dovolj predznanja in osnovnega razumevanja za malo lažje spremljanje strokovnih predmetov v prvem letniku na fakulteti, kar pa se tiče kariere, sem imela več predznanja pri spletnem razvoju, saj smo v srednji šoli imeli kar veliko predmetov, ki so temeljili na njem in nam dali osnovno znanje. Nekaj teh osnov sem lahko uporabila na začetku svoje poti v mobilnem razvoju.
Spomini na srednješolske dni so prijetni in pozitivni zaradi krasnega razrednika in učiteljev ter skupine sošolcev, ki sem jih takrat spoznala in s katerimi sem še danes v stiku. Najlepši spomin je seveda maturantski ples, ki je bil tudi zadnji dogodek, ki smo ga kot razred preživeli skupaj (ravno en mesec pred začetkom pandemije).
Predmetnik – ure in kreditne točke
Računalnikar – R1e, R2e, R3e| Oznaka | Programske enote | 1. letnik | 2. letnik | 3. letnik | SKUPNO | |
| A-splošnoizobraževalni predmeti | število ur na leto | število ur na leto | število ur na leto | število ur | kreditnih točk | |
| P1 | Slovenščina | 56 | 84 | 78 | 218 | 12 |
| P2 | Matematika | 84 | 84 | 52 | 220 | 12 |
| P3 | Tuji jezik | 56 | 56 | 52 | 164 | 9 |
| P4 | Umetnost | 28 | 0 | 0 | 28 | 2 |
| P5 | Družboslovje | 0 | 56 | 78 | 134 | 6 |
| P6 | Naravoslovje | 56 | 84 | 0 | 140 | 6 |
| P7 | Športna vzgoja | 56 | 56 | 52 | 164 | 7 |
| Skupaj A | 336 | 420 | 312 | 1068 | 54 | |
| B-strokovni moduli | ||||||
| Obvezni | ||||||
| M1 | Programska oprema in storitve 1 (POS1) | 168 | 0 | 0 | 168 | 8 |
| M2 | Programska oprema in storitve 2 (POS2) | 0 | 112 | 0 | 112 | 6 |
| M3 | Strojna in sistemska oprema (SSO) | 196 | 0 | 196 | 10 | |
| M4 | Računalniška omrežja in komunikacije (ROK) | 0 | 0 | 104 | 104 | 6 |
| M5 | Programiranje (PRO) | 84 | 84 | 0 | 168 | 10 |
| M6 | Podatkovne baze (PDB) | 0 | 112 | 78 | 190 | 10 |
| M7 | Upravljanje strojne opreme (UST) | 0 | 84 | 104 | 188 | 10 |
| M8 | Upravljanje sistemske opreme (USI) | 0 | 130 | 130 | 6 | |
| Skupaj B | 448 | 392 | 416 | 1256 | 66 | |
| C-praktično usposabljanje z delom | ||||||
| 304 | 304 | 304 | 912 | 36 | ||
| D-interesne dejavnosti | ||||||
| Aktivno državljanstvo | 0 | 30 | 0 | 30 | 2 | |
| Interesne dejavnosti | 64 | 34 | 32 | 130 | 6 | |
| 64 | 64 | 32 | 160 | 8 | ||
| E-odprti kurikulum | ||||||
| OK1 | Izdelava multimedijskih predstavitev (IMP) | 84 | 0 | 0 | 84 | 4 |
| OK2 | Osnove varnosti in spleta (OVS) | 56 | 0 | 0 | 56 | 2 |
| OK3 | Osnove spletnih strani (OSS) | 0 | 84 | 0 | 84 | 4 |
| OK4 | Praktično programiranje (PPR) | 0 | 0 | 104 | 104 | 4 |
| Skupaj E | 140 | 84 | 104 | 328 | 14 | |
| SKUPAJ (A+B+E) | 924 | 896 | 832 | 2652 | 134 | |